Prvo in najpomembnejše programsko določilo, ki se ga NUJNO smiselno in vsebinsko implementira v vse programske točke, v delovanje stranke, v delovanje članov stranke NOT kot posameznikov ter v FILOZOFIJO vizije razvoja slovenske družbe:
KRŠITEV USTAVE JE KAZNIVO DEJANJE, ki se kaznuje z do 10 leti zapora.
Pomemben dodatek: Tudi opustitev pregona šteje za kršitev kazenskega zakonika in zanjo veljajo enaka pravila!
- KRATKOROČNI CILJI
- SANACIJA SISTEMSKIH TEMELJEV; dolgoročni cilji
- AKUTNE SISTEMSKE SPREMEMBE
- PROGRAMSKI DODATEK
- DRŽAVOTVORNOST
- SKRB ZA STAROSTNIKE
1. KRATKOROČNI CILJI:
Pod točko KRATKOROČNI CILJI smo umestili predloge sprememb, ki jih državljani RS že dlje, zdaj pa vse pogosteje ne le omenjajo, temveč tudi zahtevajo, vendar doslej ni bilo izkazane prave politične volje, razen v predvolilnih obljubah, da bi se zahtevane spremembe tudi sprovedle, mi pa smo odločeni te nekaj korakov, ki v resnici ne zahtevajo drastičnih posegov v obstoječo zakonodajo, nekateri sploh ne, sprovesti:
a. Uporaba slovenskega jezika v javnem prostoru – z izjemo manjšinskega prostora
b. Deregulacija 90. člena USTAVE RS – z izjemo 4. alinee
V razvitih državah o ključnih točkah državotvornosti odločajo ljudje, politika pa je njihov servis. Kar v našem primeru določa tudi Ustava, kot vrhovni, krovni zakon. Zato ljudem z regulativo Ustave jemljemo moč odločanja, kar je že samo po sebi sporno. Prava pot je LJUDI IZOBRAZITI, ne pa jih omejevati v razmišljanju. Podcenjevanje državljanov in zakonodaja, ki jim odvzema pravico soodločati o lastni državi, ne more in ne sme biti ekvivalent nesposobnosti pravilno in smiselno predstaviti določene zakonske spremembe, kar je naloga politike.
c. Dosledno spoštovanje 7. člena USTAVE RS in uvedba cerkvenega davka po nemškem principu – deklarirani verniki financirajo svojo cerkev:
-> posamezna cerkev se financira iz dajatev državljanov, ki se deklarirajo kot njeni pripadniki, razen v delu ohranjanja kulturne dediščine,
-> cerkev plačuje davek na premoženje in ustvarjene prihodke iz gospodarske dejavnosti,
-> cerkev se mora v primeru koriščenja prostorov v javnih izobraževalnih ustanovah striktno držati zakonskih določil, ki urejajo to področje. Zakon namreč določa, da lahko koristi javne izobraževalne prostore v namen veronauka le v primeru, da nima na voljo svojih ustreznih prostorov, za kar mora pridobiti soglasje MIŠV. V dosedanji praksi pa se to določilo upošteva zelo ohlapno ali pa sploh ne, precej uspešni poskusi ‘vdora’ v posvetne prostore pa postajajo zgolj indoktrinacija otrok.
d. Legalizacija konoplje v medicinske namene:
Namen celostnega pristopa regulacije konoplje (in posledično prepovedanih drog) je zaščita človekovih pravic in preprečevanje nepotrebnega kriminaliziranja državljanov, ki ima za posledico poglabljanje socialnih stisk, povečevanje kriminala, ter izdatno trošenje javnih sredstev za državno nasilje proti, v večini delovnim ljudem, marginalnim skupinam, bolnikom … Vojna proti drogam, ki opravičuje državno nasilje, tako ne dosega rezultatov zmanjševanja uporabe drog. WHO opozarja, da se je vojna proti drogam sprevrgla v organizirano vojno proti uživalcem in posledično se je iz tega razvil ogromen aparat. Tako so v Sloveniji organi represije na področju kriminalitete v zadnjih 20 letih kar 70 % dela posvetili pregonu uživalcev drog, medtem, ko so lahko nekateri mirno plenili državno premoženje. Čeprav je bil ZPPPD leta 2000 sprejet prav z namenom dekriminalizacije uporabnikov, so represija in kršitve človekovih pravic eskalirale prav po letu 2000.
e. Priznanje PALESTINE
Priznanje dveh držav je edina mogoča rešitev zapletenega dogajanja na Bližnjem vzhodu in zagotovilo, da si Izrael ne bo več prilaščal vse več in več palestinskega ozemlja, kar posledično pomeni tudi izgon ali celo genocid nad Palestinci.
f. NAKUP NAMENSKEGA REŠEVALNEGA HELIKOPTERJA
2. SANACIJA SISTEMSKIH TEMELJEV; dolgoročni cilji
Pod točko SANACIJA SISTEMSKIH TEMELJEV sta umeščeni dve področji, na katerih temelji naša prihodnost, od katerih je eno že 33 let ‘začasno’, ker omogoča nepošteno prednost aktualne politike in jemlje moč odločanja ljudem, o drugem pa bi še največ lahko povedala kar sama Marija Terezija, in sicer:
a. SPREMEMBA VOLILNEGA SISTEMA z e-volitvami
Volilni sistem v Sloveniji je pisan na kožo obstoječih političnih strank in niti na daleč ne udejanja ustavnega načela, da so poslanci odposlanci vseh državljanov in da niso vezani na nobena navodila. Kvečjemu postaja strankarska disciplina sila moteča in onemogoča tistim poslancem, ki še verjamejo v prvotno podobo demokracije, da bi delali za dobro ljudi, saj običajno v primerih, ko se nekdo ‘oddalji’ od navodil matične stranke, sledijo disciplinski ukrepi, zaradi česar je v resnici demokracija v Sloveniji ogrožena. Zato je nujno volilni sistem spremeniti v temeljih in vanj vpisati vse, kar sodi pod načela POŠTENOSTI, in sicer:
· načelo domicila,
· absolutni preferenčni oz. prednostni glas,
· razkritje kandidata (z izpisom iz kazenske evidence vred),
· enaki pogoji za parlamentarne in izvenparlamentarne stranke,
· odgovornost poslanca
· program poslanca je obvezujoč
· uvedba instituta odpoklic poslanca
· možnost referenduma za razpustitev parlamenta in razpis volitev
· elektronske volitve in referendumi,
· omejitev števila mandatov,
· obvezna volilna udeležba,
· znižanje starostne dobe volilnih upravičencev na 16 let.
Predlog ustreznega novega zakona že obstaja in ga je z določenimi manjšimi korekcijami mogoče hitro ponuditi v javno razpravo, nato pa v zakonodajni postopek.
b. JAVNO ŠOLSTVO
Šolski sistem postaja sam sebi v namen, kar se vse bolj pozna na znanju naših otrok, starši smo prevzeli nadzor in s tem vzpostavili nadmoč nad učitelji, sploh starši problematičnih otrok, ki so v resnici problematični vzorec pobrali doma …
Znanje kot da postaja postranski del šolanja. Pravo znanje, ne kopičenje podatkov, ki jih lahko danes pridobimo z enim samim klikom. Povsem umanjka racionalnosti razmišljanja, logike, etike in morale, osnov državljanske aktivnosti, sodelovanja, participacije v skupnost …
Šola mora postati ŽIVLJENJSKA PLATFORMA, ne pa tog, zastarel in nesmiseln aparat. Svet, v katerem živimo danes, je svet, v katerem vse več ljudi vse manj razmišlja. Temeljni proces pridobivanja znanja bi moralo biti razmišljanje, pridobivanje spretnosti naj vključuje ponavljanje uporabe znanja, da to postane samodejno, rutinsko. In to zagotovi osebni razvoj posameznika, družbe, manj manipulativne državljane.
Zato so nujne spremembe v samih temeljih, med katere za začetek predlagamo:
· enakovredno kakovostno in vsebinsko šolstvo za vse stopnje in vse družbene sloje,
· usmerjena in načrtovana kadrovska politika in izobraževanje,
· izobraževanje učiteljev v navduševalce,
· usposabljanje učiteljev za prepoznavanje in spodbujanje nadarjenosti posameznega otroka,
· integracija otrok v skupino v smislu krepitve medsebojnih odnosov ter prepoznavanje pomena občega dobra,
· dosledno ločevanje javnega in zasebnega šolstva,
· zniževanje normativov v razredu,
· soustvarjanje učnega prostora in proaktivnost učencev skozi didaktično poučevanje in igro vlog na razredni stopnji kot temelj spoznavanja uporabnih ved (matematika, biologija, zgodovina, slovenski jezik …),
· opremljanje otrok s strategijami (kuhanje, soupravljanje, ročne veščine in spretnosti, hortikultura, skrb za živali …),
· opisno ocenjevanje za likovno, glasbeno in športno vzgojo,
· javno šolstvo mora biti absolutno ločeno od cerkve in politike,
· opolnomočenje otrok o varni uporabi spletnih možnosti in umetne inteligence ter integriranju obojega v vsakdanje življenje skozi aspekt uporabnosti, ne zgolj kratkočasja,
· pouk zgodovine in oblikovanje učbenikov je neodvisno od ideološke pozicije aktualne oblasti,
· opismenjevanje skozi branje, primerno starosti in zahtevnostni stopnji,
· minimaliziranje dela v popoldanskem času; tudi otroci imajo pravico do počitka in prostega časa,
· dodatne ure športne vzgoje tako v osnovnih šolah kot tudi v srednjih šolah oz. gimnazijah vsled statističnega odmika od gibanja.
3. AKTUALNE, NUJNE SISTEMSKE SPREMEMBE:
A. SANACIJA JAVNEGA ZDRAVSTVA
Pri tej nujni sanaciji je treba izhajati iz načela: DRŽAVLJAN V SREDIŠČU ZDRAVSTVENEGA SISTEMA, torej morajo spremembe temeljiti na potrebah državljanov. Javno zdravstvo ni in ne sme biti profitabilna dejavnost, ampak temeljni servis državljanov, pravica in varnost! Predlagamo dvostopenjsko reševanje problematike, in sicer:
INTERVENTNI UKREPI:
· normativ za zdravnike,
· debirokratizacija zdravstvenih timov,
· dvig glavarinskega količnika,
· jasni kriteriji za dodeljevanje koncesij – izključno za deficitarna področja,
· preklic vseh soglasij za popoldansko delo; pridobitev se veže na opravljeno normo in potrebe po kadru v matičnem zavodu,
· sodelovanje direktorjev ZD in bolnišnic pri krajšanju čakalnih vrst s konkretnimi kratkoročnimi akcijskimi koraki;
· ureditev dežurnih zobozdravstvenih ambulant.
SISTEMSKI UKREPI:
CILJ 1: Zagotoviti večjo odzivnost sistema in opolnomočenje uporabnikov
UKREPI:
· krepitev načel pravičnosti, solidarnosti, odgovornosti, univerzalnosti, dostopnosti, učinkovitosti in kakovosti v javnem zdravstvenem sistemu,
· soodločanje uporabnikov pri izvajalcih zdravstvenih storitev,
· uveljavljanje odgovornega ravnanja uporabnikov pri uresničevanje pravic iz javnega naslova,
· promocija zdravja prebivalstva, preventivne aktivnost in zmanjševanje neenakosti v zdravju ter integralna obravnava kroničnih bolnikov;
CILJ 2: Izboljšati upravljanje s kadrovskimi viri in kakovostjo oskrbe
UKREPI:
· modernizacija strateškega načrtovanja in upravljanja s kadrovskimi viri,
· oblikovanje, uveljavljanje, merjenje ter javno objavljanje standardov kakovosti;
CILJ 3: Povečati preglednost in učinkovitost upravljanja na nacionalni ravni in na ravni zavodov
UKREPI:
· opolnomočenje managementa zdravstvenih zavodov in vzpostavitev odgovornosti za poslovne rezultate,
· spremembe plačne politike (uvajanje načela nagrajevanja po rezultatih dela);
CILJ 4: Povečati javnofinančne vire in vzpostaviti preglednejši sistem pravic iz javnega naslova
UKREPI:
· preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja po principu proporcionalnosti,
· ohranitev univerzalne košarice pravic iz OZZ,
· izločitev financiranja posameznih programov, ki niso povezani s pravicami iz OZZ oz. njihov prenos v financiranje proračuna (pripravništvo, specializacija, znanstveno raziskovalna dejavnost, idr.),
CILJ 5: Poenostaviti administrativne postopke, modernizirati in informatizirati ključne procese upravljanja sistema
UKREPI:
· racionalizacija administrativnih postopkov,
· informacijska podpora in modernizacija procesov vodenja, upravljanja zdravstvenih zavodov in upravljanja kakovosti,
· pospešitev projekta e-zdravje.
- Zdravstveni sistem je eden od temeljnih varnostnih sistemov družbe, zato ne more biti izpostavljen tržnim zakonitostim.
- Dosegljivost za uporabnika mora biti vse dni v letu.
- Sistem mora biti robusten in konstanten, zato potrebuje skrbno načrtovanje, nekaj let vnaprej, in učinkovito vodenje.
- Sistem ne sme biti odvisen od politike. Odvisen je izključno od potreb ljudi in finančne zmožnosti družbe.
- Načrtovanje ni stvar politike ampak matematike.
- Število bolnikov definira kader, opremo, prostore in potrebno količino denarja za to.
- Denarja in kadra za skrajšanje čakalnih vrst je dovolj. Ker je cena dela v javnem nezanimiva, se programi namensko selijo k zasebnikom. Edina rešitev je plačilo po opravljeni storitvi tudi v javnem delu.
- POSTAVITEV POLITIČNO NEODVISNEGA MANEGMENTA: Sedaj direktorje postavlja politika. Konkretno politične stranke po svojih kriterijih. Ni jasnih kriterijev, niti ni pričakovanj, po katerih bi direktorja merili.
- V sistemu sta dva stabilna in neodvisna temeljna deležnika javnega zdravstva. ZZZS in NIJZ. Oba sta izločena iz kreacije in upravljanja sistema.
- Javno zdravstvo mora temeljiti na podatkih (potrebah bolnikov), načrtih in strategiji. Sedaj temelji na interesih posameznih vplivnih skupin, kar je praksa, s katero je nujno zaključiti...
B. VZPOSTAVITEV SISTEMA SAMOOSKRBNOSTI IN TRAJNOSTNI ODNOS DO SUROVIN
TRAJNOSTNI RAZVOJ
· Apelirati na državljane, jih osveščati, da najprej vsak sam pri sebi omeji brezglavo potrošništvo in varčuje z vodo in energijo, jih usposabljati z različnimi aktivnostmi na vseh področjih življenja in dela in jih s kritičnimi informacijami o znanstvenih dognanjih s področja varstva narave spreminjati v trajnostno naravnano družbo; vsekakor posvečati več pozornosti kot doslej.
· V šolske učne programe vnesti obvezen poseben predmet o varstvu okolja z znanstvenimi dognanji in s praktičnim usposabljanjem zdravega trajnostnega bivanja, vključno z učenjem o samozaščitnih ukrepih v primeru naravnih katastrof, kot so potresi, poplave, in otroke učiti razmišljati o preventivnih ukrepih, kaj lahko storijo za zmanjševanje materialne škode in večjo varnost ljudi in njih samih.
· Graditi na človečnosti, povezovanju, ker le človek lahko pomaga človeku v katastrofi, noben računalnik, avto, druga dobrina niso vredni življenja.
· Izdelati analizo dejanskih potreb prebivalstva in dogovor z gospodarstveniki v okviru države za uvajanje proizvodnje in trgovine v obsegu, kot jih dejansko potrebujejo (brez kopičenja nepotrebnih zalog nekoristnega blaga).
· Takojšen pristop k trajnostnemu urejanju prometa.
· Ureditev centralizirano vodenega in kontroliranega zagotavljanja avtohtonih sadik in semen iz vseh predelov države zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
· Prevetritev sežigalnic in drugih onesnaževalcev okolja glede na analize zdravstvenega stanja okoliškega prebivalstva in takojšnje ukrepanje, kolikor vplivajo na njihovo zdravje.
· Razbremenitev davkov vse dejavnosti z naravovarstvenim učinkom, vključno z ekološkim kmetovanjem in stimuliranje vseh naravovarstveno naravnanih dejavnosti, kot so: ekološko kmetovanje, pogozdovanje, mestni vrtovi, zelenice … 7
· Takojšnje povečanje davkov za proizvajalce izdelkov, ki v veliki meri polnijo smetišča (tekstil, plastika …) in presegajo povpraševanje ter potrebe potrošnikov, najmanj za stroške komunalnih storitev reciklaže in uničevanja ter saniranja škode.
· Vsak nov trgovski objekt, v katerem se bo prodajalo izdelke, ki onesnažujejo okolje, mora zagotoviti sorazmeren del sredstev oziroma prostor za delovanje Centrov še uporabnih predmetov za menjave, ponovne uporabe in predelave (CUP, CPU).
· Proizvajalci izdelkov, ki za pakiranje uporabljajo nerazgradljivo plastiko in drugo težje razgradljivo embalažo, morajo v ceno izdelka vključiti stroške razgradnje, ki se odvajajo komunalnim organizacijam, s čimer se zagotovi vir sredstev za razgradnjo, kar sočasno tudi zmanjša potrošnjo takih izdelkov, kajti razgradnja plastike ni poceni.
· Znova uvesti ‘kanglice’ za mleko in druge trajne posode in embalažo za hrano in druge izdelke
· Izdelati analizo dejanskih potreb prebivalstva in v dogovoru z gospodarstveniki doseči optimalno proizvodnjo in trgovino v obsegu, kot jih izkazuje, torej brez kopičenja nepotrebnih zalog nekoristnega blaga.
SAMOOSKRBNOST
Slovenija je dežela, v kateri lahko prebivalstvo ob pravi motivaciji zadosti vsem osnovnim bivanjskih in preživetvenim potrebam, zato je prikimavanje določenim ‘ukazom’, ki nam onemogočajo samostojnost na tem področju, že lahko prikimavanje novodobnemu suženjstvu. Slovenske politične stranke morajo aktivno lobirati pri slovenskih EU poslancih, ko se v EU sprejemajo zakonodaje, ki imajo neposreden vpliv na samooskrbo v Sloveniji, in storiti vse, da ohranimo oziroma si povrnemo samooskrbno suverenost.
Doseči je potrebno:
· dvig samozadostnosti na 100 %, idealno bi bilo več kot 100 % – za potrebe izvoza,
· vlaganje v tehnologije za trajnostni razvoj kmetijskih panog in podeželja, inovativnosti,
· zmanjšanje uporabe herbicidov in pesticidov,
· spodbujanje uporabe naravnih sredstev za zatiranje škodljivcev in izobraževanje nosilcev kmetijske dejavnosti na tem področju,
· inovativnost za zmanjševanje obremenitev okolja zaradi kmetijskih dejavnosti,
· absolutna prioriteta varovanja čebel in ostalih opraševalcev ter regulacija košenj travnikov,
· načelo spoštovanja do kmetov in kmetijske industrije v izobraževalnih ustanovah; zaradi njih nismo lačni,
· subvencije za nakup strojev, zemljišč … za morebitne nove kmetovalce,
· ničelna toleranca do neprimernega ravnanja z živalmi za vzrejo ter ureditev primernega prehodnega doma ob odvzemu,
· pravica do popravila,
· prepoved prodaje gensko spremenjenih izdelkov na naših tleh.
C. SODSTVO
Priča smo paradoksalnemu stanju, da je sodstvo uspešno na področju pregona kriminalitete manjšega obsega, ko zaidemo v politično ali gospodarsko kriminaliteo višjega dometa, sploh kadar je govora o medijsko pokritih zgodbah, pa je zaključevanje primerov uspešno zgolj v promilih, pa še tu se čez čas skoraj praviloma pojavijo proceduralne ali kakršne že napake, zastaranje pa je postalo instrument, ki se ga politika sila rada poslužuje. Dokler se ne bo uredilo sodstvo je vsak poskus boja proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu, jalovo početje. Vsekakor je sodstvo pomembna veja oblasti, ki mora opravljati svoje delo in poslanstvo, zato je to področje, ki ga je NUJNO NAGOVORITI včeraj, ne šele jutri. Podobno kot v zdravstvu se je treba sistema lotiti interventno in dolgoročno, torej dvostopenjsko. Tu bi želeli poudariti še paradoks imenovanja ustavnih sodnikov, ki prehaja z DZ na Predsednika RS, kar je SILA NEVARNO POČETJE, če samo pogledamo v obdobje izpred dveh let. Gotovo je to še poglavje, s katerim se je nujno spopasti, in sicer so nujni:
· uvedba neodvisnih specialnih sodišč izključno za pregon organiziranega gospodarskega kriminala širših razsežnosti, političnega kriminala, sistemske korupcije in oškodovanja javnega oz. državnega premoženja,
· imenovanje ustavnih sodnikov vrniti v DZ,
· ureditev zakonodaje za čas trajanja izrednih razmer; vladi se dodeli le omejena pooblastila, sprejema lahko le začasne odloke izključno za obvladovanje posledic krize oziroma vzrokov, absolutno pa morajo slediti ustavno-pravnemu redu v Sloveniji; veljavnost odlokov preneha s preklicem izrednih razmer,
· prepoved simbolov nacizma,
· doslednost pri pregonu sovražnega govora,
· deamerikanizacija sojenja in ugotavljanje materialne resnice,
· strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v pravosodnih organih in organih nadzora v smeri poštenega sojenja in uveljavljanja vladavine prava ter za specifična področja, kot so napad na spolno nedotakljivost, pedofilija, incest …,
· popolna revizija preobsežne zakonodaje, ki povzroča zmedo in neenakost pred zakonom,
· selektivna implementacija EU navodil v zakone,
· razlastitev takjunov za del premoženja, katerega izvor ni dokazljiv,
· odločen pregon korupcije,
· kaznivost krivega pričanja,
· ničelna toleranca do družinskega nasilja in preventivne dejavnosti na področju medvrstniškega nasilja,
· pregon vmešavanja političnih strank v neodvisnost državnih sistemov.
4. PROGRAMSKI DODATEK
a. VZPOSTAVITEV VZVODA JAVNEGA MNENJA; za aktualne problematike, nekakšen e-referendum v malem;
Pogosto se zdi, da politikov, ki so pred izvolitvijo prisegali na voljo ljudi, po nastopu mandata v resnici ne zanima več, kakšno je razpoloženje med državljani, kar vodi v razkol, nezadovoljstvo, tudi nezaupanje, predvsem pa se vse manj ljudi z vizijo odloča za vstop na politični parket, zato je nujno za aktualna vprašanja uvesti možnost neposrednega preverjanja mnenja državljanov z možnostjo digitalne oddaje glasu oz. mnenja.
b. STRATEGIJA AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA MLADIH V DRUŽBENO SOODLOČANJE; skozi vse programske sklope in tudi v praksi.
Naravnost groteskno je, kako se mlade skuša izločiti iz odločanja o lastni prihodnosti. Z večjim bremenom odločanja bi verjetno uspeli ponotranjiti pomembnost udejstvovanja v družbenem življenju in participacije. Mislim, da bi morali nazaj vzpostaviti prakso bivše skupne države, kjer so bili MLADI nujni deležnik na vseh nivojih soodločanja, tako na primarni ravni, torej v KS, občinah, kot tudi v vseh drugih organizacijah, ki so vzvodi uveljavljanja državljanskih potreb. To področje je nujno nasloviti resno in z vso odgovornostjo, saj bomo le na ta način res iskreni v želji nekaj spremeniti in drugačni od predhodnikov.
c. REFERENDUMSKO PREVERJANJE naklonjenosti povezovanjem v določene skupnosti: NATO, WHO, EU
Vse pogosteje se med ljudmi in tudi v javnosti slišijo pomisleki o povezavah v navedene skupnosti, zato je najmanj, kar lahko v duhu poštenja in spoštovanja mnenja državljanov storimo, da z referendumom preverimo splošno naklonjenost obstoječim povezavam.
d. NAČELO ABSOLUTNE ZAVEZANOSTI MIRU oziroma NEOPREDELJENOST:
Ljudje smo si različni. Pika. Kar je tudi razlog, da težko zagate dojemamo in rešujemo enako. Zato menim, da moramo v ključnih postavkah, ki jih ljudstvo bistveno drugače dojema, kot so na primer podpora v vojno vpletenim stranem ali zdravstvenim ‘zahtevam’ svetovnih organizacij zavzeti absolutno neopredeljenost in se tako ogniti sporom tako znotraj kot navzven. To še ne pomeni, da smo brez mnenja, a vedno ima vsaka dilema tudi povsem preprosto rešitev, ki ji NIHČE običajno ne želi prisluhniti. V primeru vojne to ni ENA ALI DRUGA STRAN, temveč ZAVZEMANJE ZA MIR. V primeru ‘pandemije’ to ni stališče za ali proti cepljenju, temveč za svobodno odločitev posameznika na podlagi vseh dosegljivih in nujnih informacij. Na področjih, ki razdvajajo prebivalstvo, kar politika vedno obrne sebi v prid, MORAMO POISKATI REŠITVE, ki bodo nad ponujenimi in ABSOLUTNO V DOBRO VSEGA PREBIVALSTVA.
5. DRŽAVOTVORNOST
A. REPRESIVNI ORGANI:
Policija:
V obdobju od 2020 do 2022 se je izkazalo, da je Policijo, ki je veljala za ideološko in politično nedotakljivo, vendarle mogoče uzurpirati in izkoristiti za utrjevanje oblasti oz. obračun s političnimi nasprotniki aktualne vlade, kar je ne le nedopustno, temveč tudi v nasprotju s temeljnimi usmeritvami v Republiki Sloveniji. Zato je nujno zakonsko urediti izkazane ključne problematike, kot so:
· depolitizacija policije,
· preverjanje zakonitosti delovanja v obdobju 2020-2022,
· zakonska ureditev področja za minimalizacijo vmešavanja politike v delo organa.
Vojska:
Nobena plačana vojska v številu, ki je smešno nizko, nas ne reši morebitne tuje agresije, kvečjemu domoljubje v pravem pomenu besede. Zato predlagamo ponovno uvedbo sistema Teritorialne obrambe.
Seveda imamo plačance, inštruktorje, ki ob primerni starosti vsakega posameznika ocenijo in razporedijo tja, kjer je lahko najbolj uspešen v obrambi domovine. Torej ima vsak od nas, razen mladoletnih otrok, že v naprej določeno nalogo, kaj dela, v kolikor pride do vojaške agresije. To, čemur lahko rečemo tudi SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR, je edini način, da se Slovenija ubrani, kajti domovino lahko branijo ljudje, ne nekdo, ki je za to plačan. To je zahodna (in po novem tudi vzhodna) miselnost, ki se je – ali se še bo, dolgoročno gotovo – izkazala za zgrešeno.
KONCEPT VOJSKE IN OBRAMBE
Koncept vojske, kot ga imamo zdaj je povsem zgrešen. Profesionalizacija le-te je zašla na stranpot in situacija v oboroženih silah je slabša kot kdaj koli prej. Transformacija, reorganizacija in postavljanje novega koncepta oboroženih sil bo precej trd oreh. Zgledovanje po drugih državah in njihovih modelih je nekompatibilno, ker je Slovenija specifična.
Slovenija, še prej pa Jugoslavija, je imela izdelano doktrino partizansko gverilskega ljudskega odpora v primeru vojne, čeprav je nekdanja JLA na lestvici vojaške moči kotirala zelo visoko in bila postavljena med ene najmočnejših vojsk v Evropi. V Sloveniji smo imeli najbolje organizirano teritorialno obrambo, kar nam je priznaval tudi sam tedanji jugoslovanski vojaški vrh.
Žal smo/so ta način organiziranega odpora začeli namerno uničevati po letu 1991 oziroma takoj po osamosvojitvi, čeprav se je TO v dnevih osamosvojitve izkazala več kot odlično.
Odločevalci so na podlagi sugestij in predlogov začeli z namernim uničevanjem vsega, kar je bilo vredno v kontekstu obrambe. V želji, da se priključimo EU, še bolj pa na prigovarjanje Amerike in NATA, se je naposled tudi začela kalvarija Slovenske vojske.
Stihijsko se je uničevalo in prodajalo objekte nekdanje JLA. V vojski so začeli vedriti kadri, ki so gledali le svoje lastne interese, za obrambo države pa jim je bilo prav malo mar. In to se dogaja še danes. Nespametno kupovanje raznih, za naš teren neuporabnih, letal, oklepnikov in pehotne oborožitve je davkoplačevalce v vseh teh letih stalo ogromne vsote, pogosto nekajkrat preplačane, za kar pa nihče do danes ni odgovarjal. Prevzemanje NATO standarda oborožitve in opreme se je izkazalo za čisto navadno podpiranje zahodnih orožarskih lobijev. Škodljive
pogodbe z več kot vidnimi znaki korupcije so dokaz, da je obramba domovine le floskula tistih, ki služijo mastne vsote pod izgovorom modernizacije vojske.
Kakovost oborožitve in opreme je pod vso kritiko. Če vzamemo za primer samo Belgijsko avtomatsko puško FN-2000 S, ki jo naša vojska uporablja, je razvidno, da smo nabavljali orožje, ki ni bilo niti podrobneje testirano in ga ima danes, razen Belgije, v uporabi le štiri do pet držav. Cena take avtomatske puške se giblje med vrtoglavimi 1.700 in 2.000 evri, kar pomeni, da smo kupili eno dražjih orožij s kar precej pomanjkljivostmi.
Nabave Pilatusov in podobne nekoristne navlake pa so posebna zgodba. Ob bok tej zgodbi gre tudi nedavna nabava dveh transportnih letal SPARTAN. Postavlja se vprašanje, čemu bodo služila taka transportna letala. Sloveniji še najmanj. Služila pa bodo interesom NATA. Prevozu ranjencev, prevozu vozil in gašenju požarov? Razen zadnjega je vse skupaj precej privlečeno za lase. Pa še v primeru gašenja požarov je potrebno imeti poseben modul za shranjevanje vode. Povsem nekoristno trošenje davkoplačevalskih milijonov.
Slovenija zaradi svoje majhnosti ne potrebuje letalskih sil, vsaj ne takih, kakršne si zamišlja politika in vojaški vrh. Slovenija in njeno letalstvo bi moralo bazirati na helikopterskih enotah, ki bi lahko bile uporabne tako v mirnodobskem času kot tudi v vojnih razmerah.
HELIKOPTER je za našo državo, ki ima predvsem gorat, gozdnat, s tem pa tudi težko dostopen teren, najboljša rešitev. V mirnodobskem času lahko helikopterji izvajajo tako prevoze ponesrečencev, bolnikov kot tudi gašenje požarov in prevoze materiala. Seveda pa bi morala uporaba helikopterjev v mirnodobskem času biti pod popolno kontrolo centra za reševanje, brez kakršnih koli finančnih ali drugih obveznosti.
V vojnih razmerah pa je helikopter več kot idealen za prevoz manjših enot in za hiter premik vojaštva. Slovenija, njena politika in njena vojska bi se morala osredotočit na ožje interese lastne države, ne pa podpirati interese zahoda. To nam bo daljnoročno bolj škodilo kot koristilo. Rezultati take škodljive politike pa so vidni že zdaj.
REORGANIZACIJA VOJSKE
-> Zmanjševanje števila častnikov in podčastnikov, ker tak ustroj preprosto ni primeren! Mi smo svetovni unikum, ker imamo na enega vojaka enega častnika ali podčastnika. Tega nima nobena država!
-> Slovenska vojska bi morala ob svojem aktivnem delovanju znova prevzeti koncept partizansko gverilskega ljudskega odpora, kar se je izkazalo kot zelo učinkovito že v drugi svetovni vojni. Razne tankovske in letalske enote so za naš teren popolnoma neuporabne. Velik pomen bi bilo treba dati artileriji, ker prav zdaj iz primera Rusko Ukrajinske vojne vidimo, da je artilerija več kot kraljica bojišča. Za ta namen imamo tudi zadosti šolanega moštva, le oprema je pod vsako kritiko. Nabava težkega orožja (topov) bi morala biti prioriteta. Tukaj bi bilo potrebno razmisliti tudi o aktivni protizračni obrambi, ki jo je povsem enostavno premeščati.
-> Vodenje vojske ne more izvajati civil, ker je to skregano z logiko. Dosedanji ministri in ministrice prihajajo iz političnih strank in nimajo prav nobenega vojaškega znanja. So zgolj birokrati, ki delujejo po željah politike in po željah že ukoreninjene vojaške strukture, ki pa v večini primerov gleda le na svoje lastne interese s ciljem zadržati svojo pozicijo v vojaški hierarhiji. Vojsko mora voditi vojak, ki je svojo kariero začel kot vojak na terenu in ki razume vojsko kot svojo družino in ki razume vojaški ustroj delovanja od najmanjše vojaške enote pa vse do vrha. Poznavanje logistike in vojaške taktike pa sploh ne bi omenjal.
-> Uvedba ponovnega naborništva, oziroma rednega služenja vojaškega roka je všečna ideja, a zelo težko izvedljiva. Namreč, za kaj takega enostavno nimamo resursov. Tistih nekaj centrov, ki jih imamo enostavno ne zadostuje za organizacijo redne vojske. Tukaj je še problem opreme, prehrane etc. Ta vlak smo v naši državi na žalost zamudili.
-> Osnove obrambe in zaščite bi morali prenesti v šolski sistem, kot smo to že nekoč imeli, ker mladi danes nimajo niti osnovnega znanja o tem. Bi pa bi bilo smotrno in izvedljivo,
če bi uvedli tri do štiri tedenski predvojaški tečaj za vse mlade, kjer bi se naučili osnov rokovanja z orožjem, vojaške discipline in poveljevanja ter vsega, kar bi moral mlad človek vedeti o obrambi svoje domovine. Ta ideja je praktična in povsem izvedljiva, ker bi za to uporabili zmogljivosti delujočih vojaških centrov, pa tudi vprašanje inštruktorjev ne bi bilo sporno, ker bi to nalogo prevzeli častniki in podčastniki, ki jih imamo že tako preveč. Tak način tudi ne bi hudo obremenjeval obrambnega proračuna.
-> Ponovna vzpostavitev TO (teritorialne obrambe). Ta koncept je eden boljših, a ima žal veliko pomanjkljivost. V času nekdanje skupne države je vsak sposoben moški šel na služenje vojaškega roka, kjer je pridobil vsa osnovna znanja, ki so bila potrebna za obrambo domovine. Po povratku iz vojske, je vsak moški že avtomatsko bil vpisan v register Teritorialne Obrambe. Se pravi, da je bila TO sestavljena iz ljudi, ki so praktično vsi imeli osnovna vojaška znanja. Temu danes ni tako! Mladi teh znanj nimajo in tukaj nastopi težava. TO ne more biti izobraževalne narave, ampak obrambna struktura. Zato pa bi morali začeti z izobraževanjem mladih že v šolskem sistemu in malo kasneje tudi s predvojaškim tečajem, kar je opisano v točki 5. Je pa to načrt, ki ne more biti izveden čez noč. Za kaj takega bi potrebovali najmanj štiri leta.
B. SOCIALNA POLITIKA
· skrb ZA STAROSTNIKE in ureditev sramotnih razmer ob vrednotenju doprinosa z polno delovno dobo z miloščino,
· regulacija anomalij za pridobitev socialne pomoči ob vrednotenju osnovnih nepremičnin,
· pravica do varne zaposlitve in prepoved prekarnosti v javnem sektorju,
· nadzor nad socialnimi transferji,
· nadzor nad delom centrov za socialno delo,
· enotna politika in revizije dela sodišč na področju socialne politike,
· politika ničelne tolerance do nasilja v družini in medvrstniškega nasilja,
· razpoložljivost slovenske športne infrastrukture za vrhunske športnike – uvedba obvezne kvote koriščenja kapacitet,
· dostopnost storitev javnega sektorja se prilagoditi koristnikom, njihovim časovnim zmožnostim, predvsem pa je nujno področje e-nadgraditi in omogočiti urejanje vseh formalnosti tudi po elektronskih poteh,
· dostopnost stanovanj in uvedba ‘najemniške kapice’ in stopnje obdavčitve najemnine glede na višino,
· dodatna obdavčitev praznih stanovanjskih nepremičnin in poslovnih prostorov,
· brezplačen prevoz za ranljive skupine,
· večgeneracijski centri,
· skrb za mlade v prostem času z razpoložljivimi kapacitetami na področjih vzgojnih in prostočasnih dejavnosti,
· UTD
. večstopenjska integracija in skrb za invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami skladno z načelom priznavanja enakopravnosti tako skozi prizmo pravic kot tudi družbenega in socialnega udejstvovanja. Invalidnost ali posebne potrebe ne smejo več biti opravičilo za zapostavljanje državljanov in omejevanje njihovih pravic v nobenem pogledu.
C. EKONOMIJA IN GOSPODARSTVO
· Gospodarstvo – odkup nekdaj vidnih slovenskih blagovnih znamk.
· Spodbujanje turizma kot osnovne gospodarske dejavnosti.
· Omejitev izvoza lesa kot surovine ter spodbujanje lesne industrije.
· Vzdržna finančna politika in gospodarno ravnanje z javnimi proračunskimi sredstvi ob ničelni stopnji koruptivnosti v mikro in makro sferi.
· Davki: davek na nadstandardne nepremičnine in obdavčitev dodatnih vozil.
· Davčno in finančno spodbujanje investicij v izgradnjo neprofitnih najemniških stanovanjskih enot in kreditiranja po vzdržni obrestni meri.
D. ENERGETIKA:
· Energetska samooskrbnost
· Jedrska energija;
Jedrska energija, skupaj z manjšimi in manj stanovitnimi obnovljivimi viri predstavljaj temelj energetske mešanice prihodnosti in omogočajo prehod v brezogljično družbo.
E. KULTURA
Politika, ki kulturo obravnava kot strošek, mora postati stvar preteklosti. Kultura je izkaz naše zrelosti, spoštovanja identitete, umetnosti vseh oblik, je preprosto tista dodana vrednost človeštva, ki ji moramo nameniti pozornost, sicer bo zgodovina naš neposluh obravnavala kritično, medtem ko bo deficit izkazan že skozi samo delovanje družbe. Kajti kultura je simbioza nestvarnega v stvarni obliki. Je presežek in kot tako jo je potrebno ne le sprejeti, temveč tudi obravnavati. Zato so nujni:
· spoštljiv odnos do kulture na vseh področjih,
· medijska regulativa in prepoved ‘strankarskih trobil’,
· regulativa tujih vlaganj in upravljanj z medijsko krajino,
· regulativa dopustnosti izkoriščanja načela svobode govora in javnega hujskaštva,
· davčne olajšave za spodbujanje kulture,
· dostopnost in razumevanje kulture,
· spoštovanje lastnega jezika in zgodovine,
· absolutna prepoved javnega izkazovanja simbolov fašističnih in nacističnih ideologij.
F. OKOLJE, URBANIZEM IN DODATKI
· Parkiranje na parkirišču za invalide brez ustrezne pravice se restriktivno kaznuje.
· V neposredni bližini bolnic in zdravstvenih domov je treba pristopiti k gradnji velikih brezplačnih parkirnih hiš.
· Kolesarske steze in poti: uzakoniti minimalno širino 200 cm in posledično vožnjo vštric, poudarek na primestnih in medmestnih hitrih kolesarskih povezavah, zeleni val za kolesarje.
· Kolesarjenje v mestih naj postane ena od prioritet mestnih politik; cilj: do leta 2030 najmanj 50 % vseh poti v mestih na kolesu.
· Mestni potniški promet: rumeni pasovi na vseh vpadnicah od začetka do konca, brezplačen (subvencioniran) LPP tudi za šolarje do 18 let.
· Subvencije za električne avtomobile naj se ukinejo in se v celoti namenijo za kolesa in za električna kolesa.
· Regulativa dopustnosti izpustov individualnih in skupinskih kurišč v zimskem obdobju.
· Slovenija se mora razdeliti v regije (ali pokrajine) in s tem se tudi spremeni razdelitev prejetih prihodkov iz davkov oziroma se regijam (pokrajinam) dodeli več sredstev, ki se naknadno glede na potrebo le te bolj pravilno usmerijo v kmetijstvo oz industrijo oz po potrebi.
· Regulativa izgradenj IOC v vsaki vasi in s tem uničevanje kvalitetno zemljo.
· Varovanje zelenih površin in oddaljevanje od pretiranega asfaltiranja površin, namensko spodbujanje ohranjanja zelenic in dreves ob pločnikih, spodbujanje sajenje dišečih cvetlic v mestih, plezalk, bogato okrašeni parki z raznovrstnimi rastlinami,
· Ob gradnji novih stavb-kompleksov je nujno uvesti regulativo ozelenitve..
· Mesta se nadpovprečno segrevajo, zato je potrebno poskrbeti, da se odrasla drevesa ohranjajo pri zdravju in se ne sekajo vsled gentrifikacije in elitizacije mest.
6. SKRB ZA STAROSTNIKE
Nedopustno je, da ljudje, ki so polno delovno dobo doprinesli k občemu dobru naposled životarijo in so pozabljeni tako s strani države kot tudi družbe. Odnos do starostnikov je eden ključnih pokazateljev, koliko je družba v resnici vredna. Zato je zadevna problematika, četudi je umeščena na zadnje mesto, vsekakor upravičena do prednostne obravnave. Ljudje smo in naša obveza je z ranljivejšo populacijo, kamor sodijo tudi starostniki, ravnati ne le spoštljivo, temveč ji brez zadržkov omogočiti človeka vredno življenje. Zato se bomo trudili doseči:
· Spodobne in človeka vredne pokojnine,
· reintegracija starostnikov v družbeno dogajanje in možnost doprinosa družbi skozi specifično in prilagojeno obliko delovnega razmerja,
· regulativa medgeneracijskega sobivanja – vrtci, šole, popoldanska druženja in prostočasne dejavnosti,
· spodbujanje samooskrbnosti starostnikov: vrtičkarstvo …
· pomoč pri vsakdanjih opravilih na način javnih del ali del študentov, vključenih v socialno mrežo pomoči, financiranih iz posebnega sklada.
· nadzor nad bivanjem v DSO in regulativa ‘košarice’, ki je marsikje absurdna in nečloveška, oskrbovanci pa morajo plačevati za najosnovnejše blago in storitve,
· obvezen sprejem pacienta v javnih zdravstvenih zavodih v neposredni bližini bivanja ne glede na glavarinski količnik
· dostopnost javnih površin za gibalno ovirane starostnike (in druge državljane).
